Timijan skozi zgodovino

Timijan skozi zgodovino

zgodovina timijanaZdravilne učinkovine v timijanu so v današnjem času dobro raziskane, medtem ko so naši predniki o zdravilnih učinkih timijana lahko bolj ugibali. Zgodovina timijana je nadvse zanimiva in pestra. Vsekakor so naši predniki timijan uporabljali kot začimbo, poznali pa so tudi čaj iz timijana, ki so ga pili pri prehladnih obolenjih.

Timijan je bil pogosto tudi orodje za izvajanje urokov, uporabljani pa so ga tudi za preprečevanje širjenja kuge. Zaradi tega se je tega čudovitega zelišča, prijelo ime antibiotik za reveže.

Uporabljali pa so ga tudi v romantične namene, saj so ga dajali v ljubezenske napoje, povezovali pa so ga tudi z vilami in vitezi.

Zgodovina timijana skozi čas

Timijan so poznali že stari Egipčani in Sumerci, ki so pripravke iz timijana uporabljali za balzamiranje mrtvih. Iz tega so verjetno sklepali, da je timijan dober konzervans.

O zdravilnih lastnostih takrat verjetno še niso veliko vedeli. Več pa so o timijanu vedeli stari Rimljani. Uporabljali v kopeli, saj so verjeli, da jim vrača moč. Rimljani so timijan tudi zažigali in z njim odganjali zajedavce. Sveži timijan so dodajali siru in tudi alkoholnim pijačam.

Timijan v 17.stoletju

V 17. stoletju, je britanski zeliščar Nicholas Culpeper ugotovil, da je timijan odličen za pljuča in da zdravi kašelj. Poimenoval ga je žlahtno krepčilo za pljuča. V svojih zapiskih, je že tistega davnega časa zapisal, da timijan zdravi oslovski kašelj, ki je bil v tistih časih pogosto usoden.

S pripravki iz timijana je zdravil tudi nosno sluznico, priporočal pa ga je pri vseh oblikah pomanjkanja sape. Vsekakor so bili to temelji uporabe timijana kot zdravilnega zelišča, saj ga za še danes uporabljamo za zdravljenje kašlja in pljučnih obolenj. (1)

Zgodovina timijana v Evropi

Timijan je bil eno izmed prvih zelišč, ki so jih Evropejci prinesli v novi svet. Kolonisti so ga gojili na svojih vrtovih in ga uporabljali za čaj, s katerim so blažili simptome prehlada. S timijanom so si pomagali tudi pri povišani telesni temperaturi, pri zamašenih dihalnih poteh, pri kašlju in tudi pri motnjah spanja.